“Šampanjec je vedno bil in bo sinonim za bogastvo in razkošje. Noben ga ne potrebuje, pa vendar, ko ga enkrat poskusiš, lahko deluje kot mehka droga. Nenavaden in zamuden proces proizvodnje šampanjca v nasprotju s kratkimi trenutki radosti v življenju, ki dandanes pomeni predvsem delo, pritiske, stres in sprejemanje hitrih odločitev. Ko nekaj obrnemo – „zatwistamo“ – tako kot tisoč steklenic šampanjca dnevno obrne („zatwista“) Tomas – se nekaj spremeni. Spremeni se stanje ali narava predmeta ali dogodka. Šampanjski twist je tako metafora tudi za osnovna nasprotja, s katerimi se dnevno ubadamo: hitro – počasi, reven – bogat, topel – mrzel in podobno. Vsa ta nasprotja koeksistirajo, so med seboj odvisna, vzpostavljajo stalen in vzporeden univerzum in s tem vzporedno realnost in resnico – držijo ogledalo, izkrivljajo („twistajo“) opazovana stanja. Vse v filmu je povezano v ritmične sanje, zgrajene na zvokih in udarcih. Film pleše s podobami in bežnimi trenutki, ki hkrati sodijo v preteklost in prihodnost, so hkrati projekcija in refleksija. Film zato govori tudi o dimenziji časa. O času, ki premika, o času, ki ga sami premikamo, o času, ki izginja ter času, ki ga imamo zato, da lahko sanjamo. Let´s twist.” Peter Braatz, režiser in scenarist